Komaj čakam, da bo januar, ker bom šele takrat lahko naredila postenje, ki je že nujno. Ampak nekako na veseli december zelo težko naredim postenje, ker je preveč dobre hrane naokoli in toliko prazničnih večerij in sladic in vsega možnega. Nikakor se ne bi mogla ta hip odreči dnevu brez takšne hrane, le bi jo imela pred seboj in dejansko jo imam neprestan nekaj pred seboj.
Pa tudi ne vem, ali je komu kdaj res uspelo postenje decembra, ker je to mesec, ko bi se vsem zmešalo že samo zaradi prijetnega vonja, ki je povsod. Jaz se niti miselno ne mislim spuščati v ta podvig, kaj šele, da bi ga izvedla, saj vem, da nisem dovolj močno. Niti si ne želim, da bi bila tako močna, da bi postenje, decembra izvedla. Raje uživam v vseh dobrotah, ki so povod, ker mi to prihrani tako veliko kuhanja, da mi ni lepšega. Ko se bo januar začel, bo verjetno še zelo veliko tega ostalo in potem o kmalu vsega zmanjkalo. Takrat bo pa idealen trenutek, da bom naredila postenje, in si bom obnovila svojo prebavo, ki ta hip zelo trpi zaradi vseh peciv in čokolad. Pa seveda od zelo veliko visoko kalorične hrane. Toliko, kolikor sedaj pojem ne vem, če sem že kdaj. Mislim, da še nikoli za praznike nisem pojedla toliko hrane kot sedaj. Počutim se, kot da celo leto nisem jedla ničesar in sem sedaj sestradani brezdomec, ki je prišel na praznično večerjo.
Še malo moram potrpeti, da se to konča, potem bo pa mnogo bolje. Predvsem ne bom imela slabe vesti, ker bom vsa dan jedla toliko nezdrave, ampak zelo dobre hrane. Verjetno zato, ker je ne bo nikjer. Takrat bo končno idealni čas, za postenje in zato, da se vrnem nazaj na sadje, zelenjavo in boj kvalitetno ter zdravo hranljivo hrano.